09.10.2010

O župniji

Od prazgodovine že živijo ljudje na janškem vrhu. Vsaj od leta 1581 verni domačini na tem kraju častijo sv. Nikolaja, zavetnika popotnikov.

Vas Janče sodi v najvišji vrh gričevja, ki se pričenja s kašeljskim hribom proti vzhodu do Litije, na desnem bregu Save. Vrh doseže 794 metrov. Janče imajo lep razgled. Tu oko kakor na dlani pregleda Gorenjsko do Triglava, Karavank in Kamniških planin. Pogled seže tudi na Dolenjsko. Vidijo se Ribniški svatje in Kočevarija. No Notranjskem šele Nanos omeji pogled prav v Vipavo, do Štajerske pa zastirajo pogled do dolin le Vrhovi.

Kraj je bil naseljen že v prazgodovinski dobi. Ljudsko izročilo pravi, da je bilo prvotno ime kraja na janškem vrhu Črni gozd, ker je bil na gosto poraščen z gozdom. Čez vrh je vodila pot z Gorenjske na Dolenjsko. Potnike so tod večkrat napadli pobegli janičarji oz. njihovi potomci. Zato so ta kraj preimenovali v Jantschberg in iz tega Janče. med drugim jim je v roke padel osameli popotnik, ki se je v stiski zaobljubil, da bo sezidal kapelo v čast sv. Nikolaju (priprošnjik v stiskah na vodah in gorah in zavetnik popotnikov), če bo živ prišel domov. Kdaj se je to zgodilo, se ne ve. Cerkev se omenja že leta 1581. Najprej je bila podružnica Št. Vida pri Stični, nato Šmartnega (1784) in nazadnje prežganja (od 1861). Lokalna kaplanija je postala 1787, samostojna župnija pa je od 1. 1. 1876.

Kdaj je bila cerkev postavljena ni znano. Prvotno svetišče je imelo troje oken. Kasneje so to cerkev podrli ali pa močno prenovili. Podatki povedo, da so sedanjo cerkev prenovili v letu 1796. Zidana je v baročnem stilu. Tloris prezbiterija je polkrog z ravnim podaljškom na obe strani. Tudi ladje je zidana baročno, toda iz temnejšega brusnika, kar pomeni, da je kasnejšega izvora. Zunaj je samo pol metra na vsako stran širša od prezbiterija. Cerkev je dolga 22,5 m, široka 12 m, zvonik pa je visok 36 metrov. Cerkev je dobila sedanjo podob o v letih 1827 do 1830. Cerkvena streha je bila pokrita s skalco, zvonik pa s skodlami.

Cerkev je 8. 7. 1832 posvetil knezoškof A. A. Wolf. Sedanji glavni oltar nosi letnico 1884 ter je posvečen zavetniku cerkve in župnije, sv. Nikolaju.

Med 2. svetovno vojno je bila cerkev poškodovana, vendar so jo domačini leta 1947 popravili